Donald Trump: Velik val napadov na Iran šele prihaja

Po navedbah ameriške vojske je bilo v bojih ubitih najmanj šest pripadnikov ameriških oboroženih sil, potem ko so Združene države in Izrael v soboto začeli bombardirati Iran.

"Ameriške sile so nedavno našle posmrtne ostanke dveh prej pogrešanih pripadnikov, ki sta bila v objektu, zadetem med prvimi iranskimi napadi v regiji," je v izjavi sporočilo ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM).

Hormuška ožina, skozi katero poteka tranzit več kot 20 odstotkov svetovne nafte in plina, je zaprta, je sporočila Iranska revolucionarna garda.

Več na povezavi: Iran sporočil, da je zaprl Hormuško ožino

Ameriška vojska trdi, da je uničila vse iranske ladje v Omanskem zalivu.

V objavi na omrežju X je Centralno poveljstvo ZDA zapisalo, da je imel iranski režim pred dvema dnevoma tam še 11 ladij, "danes jih ima NIČ".

"Iranski režim je desetletja nadlegoval in napadal mednarodni ladijski promet v Omanskem zalivu," so še zapisali. "Teh dni je konec."

Ena od vidnejših iraških milic, ki jo podpira Iran, je zagrozila z napadi na ameriške vojaške baze v sosednji Jordaniji, poroča ameriška tiskovna agencija Associated Press.

Nad Doho so odjeknile nove eksplozije, poroča Al Džazira. Katarska prestolnica je med večjimi mesti na Bližnjem vzhodu, ki jih je Iran skušal napasti z balističnimi raketami in brezpilotnimi letalniki.

Katarske zračne sile so pred tem sestrelile dve iranski letali, namenjeni proti državi, ter prestregle več balističnih raket in dronov.

"Resno smo zaskrbljeni zaradi izmenjave ognja prek Modre črte. Razmere na terenu se hitro razvijajo in pozorno spremljamo dogajanje," je sporočil Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa.

"Pozivamo k največji možni zadržanosti in strani pozivamo, naj spoštujejo dogovor o prenehanju sovražnosti,"je dodal Dujarric.

Modra črta je razmejitvena linija med Izraelom in Libanonom, za nadzor katere so zadolženi mirovniki ZN-a.

Izraelska vojska je medtem pojasnila, da je v valu napadov zadela več kot 70 ciljev Hezbolaha v Libanonu. Libanonska vlada pa je sporočila, da je bilo v današnjih izraelskih napadih ubitih 52 ljudi, še 154 je bilo ranjenih. Zaradi bombardiranja južnega in vzhodnega Libanona ter južnih predmestij Bejruta je po podatkih oblasti razseljenih več kot 28.500 ljudi.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske je sicer medtem na vprašanje, ali bo Izrael razširil operacijo v Libanonu tudi na kopno, dejal, da so "na mizi vse možnosti". Kot je dodal, bo Izrael operacijo zaključil tako, da bo Hezbolah utrpel "zelo hudo škodo", ter dejal, da se operacije ne bodo končale, dokler "grožnja iz Libanona ne bo odpravljena".

Ameriško centralno poveljstvo je v objavi na omrežju X sporočilo, da so ameriški bombniki B-1 sinoči "udarili globoko v notranjost Irana, da bi oslabili iranske zmogljivosti balističnih raket".

Kot je dejal predsednik, "uničili bomo njihove rakete in zravnali njihovo raketno industrijo z zemljo".

Evropska komisija po besedah pristojnega komisarja Magnusa Brunnerja zaenkrat ni zaznala znakov množičnih migracij iz Irana, ki je v vojni z Izraelom in ZDA.

Dodal je, da komisija spremlja razmere in je v tesnih stikih s partnerji na Bližnjem vzhodu in mednarodnimi organizacijami. EU je sicer po komisarjevih besedah pripravljena na morebitno migracijsko krizo, povezano z vojno na Bližnjem vzhodu, saj pakt o migracijah in azilu vključuje poseben krizni mehanizem za podporo najbolj prizadetim državam.

Komisija krepi tudi spremljanje tveganj za motnje v transportu, predvsem v Hormuški ožini in Rdečem morju, ter cen in dobav energentov. Še ta teden bo sklicala srečanje delovne skupine za energijo, v kateri sodelujejo predstavniki članic.

"Delo komisije bosta vodili dve načeli: podpirati države članice in ščititi državljane EU pred škodljivimi posledicami dogodkov v Iranu in na Bližnjem vzhodu," so zapisali na komisiji. Pri tem so napovedali okrepitev podpore članicam pri evakuaciji njihovih državljanov, ki so zaradi spopadov obtičali v regiji ali drugod po svetu.